ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) 

  1. 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
  2. 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe

ljubosúmno 
  1. 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
  2. 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek