• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ljúd m neskl. (ȗ) star., v imenovalniku ali tožilniku 

  1. 1. ljudstvo: zatirati ubogi ljud / preprosti ljud; tlačanski ljud se je uprl / Huni, divji ljud
  2. 2. ljudje, množica: ljud se je umikal dirjajočemu vozu; ljud se zbira na trgu
    ●     star. mlajši ljud mladina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek