ljudomíl -a -o prid. (ȋ īstar. 

  1. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
  2. 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek