ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ūzastar. 

  1. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
  2. 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem

ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek