lóggia -e [lodžaž (ọ̑) 

  1. 1. v nekaterih deželah stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia; loggia na trgu obmorskega mesta
  2. 2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek