lojálen -lna -o prid. (ȃ) 

  1. 1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti: biti lojalen, a ne aktiven državljan; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje zvesto, vdano
  2. 2. knjiž. pošten, odkrit v ravnanju: lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje
     
    ekon. lojalna konkurenca konkurenca, ki je v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo

lojálno prisl.: treba je lojalno priznati, da je tako; on je lojalno sodeloval z novo vlado / v povedni rabi to ni lojalno do mene, da mi ne poveste, je dejala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek