lomáča -e ž (á) 

  1. 1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami
  2. 2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek