• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lončén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč
♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek