• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lopátar -ja m (ȃ) 

  1. 1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji
  2. 2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek