• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lopátka -e ž (á) 

  1. 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
  2. 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek