1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu:previdno se loteva priprav
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik:kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo:slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina
3. napadati:lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh:železa se že loteva rja
Dostopnost