lóvka -e ž (ọ̑) nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
♦ 
lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek