lôvor -a in -ja (ó) 

  1. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba: zrak diši po lovoru in rožmarinu / dodati omaki lovor lovorov list; prodajati lovor lovorove vejice; pesnikov kip z lovorom na glavi lovorovim vencem
  2. 2. knjiž., ekspr. slava, čast, priznanje: lovor ni poceni; pesniški lovor / tekmovalci se borijo za lovor zmago
    ● 
    knjiž., ekspr. na tem polju mu ne raste lovor na tem področju ne bo postal slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom kot zmagovalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek