lucíden -dna -o prid. (ȋknjiž. 

  1. 1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta
  2. 2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele
    ● 
    knjiž. slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni svetli, jasni, prosojni
    ♦ 
    psiht. lucidni trenutek trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda

lucídno prisl.: lucidno prikazati problem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek