lúknjarica -e ž (ȗ) 

  1. 1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica
  2. 2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek