lúžen -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina / poljud. lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, strok. natrijev hidroksid



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek