• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mág -a m (ȃ) 

  1. 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov
  2. 2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek