majàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) maje: majavi zobje; iti po majavi brvi, lestvi; stopnice so že majave / majav kozolec; majavi temelji / majavi koraki / ekspr. ta mir je zelo majav nestalen
 
ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena

majávo prisl.: majavo hoditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek