mána -e ž (ā) 

  1. 1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana
  2. 2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek