1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim:pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost:mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ●ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje
2. zastar. skrbnost, vnema:delo je opravil z njemu lastnim marom
Dostopnost