• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mar prisl., nav. ekspr. 

  1. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil?
  2. 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv?



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek