Tipkovnice
marljív -a -o prid., marljívejši (ī í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebelamarljívo prisl.: marljivo delati, se učiti
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost