• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

martolóz -a m (ọ̑) 

  1. 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi
  2. 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek