• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mášnik -a m (ȃ) 

  1. 1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar
  2. 2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek