• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

medlênje -a [medinməd] s (é) glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek