medvédov -a -o prid. (ẹ́) 

  1. 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
  2. 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  3. 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
    ● 
    poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek