• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

meháč -a m (á) 

  1. 1. nar. koroško harmonikar: mehač je veselo igral
  2. 2. zastar. kdor goni meh (pri orglah): organist in mehač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek