mehkôben -bna -o prid. (ó ōekspr. 

  1. 1. popustljiv, prizanesljiv: ne bodi preveč mehkoben z njimi; mehkobna ženska
  2. 2. ganljiv, čustven: ta prizor je preveč mehkoben; mehkobna glasba, pesem
  3. 3. nekoliko mehek: mehkobne ustnice / mehkobno jesensko sonce

mehkôbno prisl.: mehkobno govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek