mehkôten -tna -o prid. (ó) knjiž., redko nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek