• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mejášinja -e ž (ā) 

  1. 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda
  2. 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek