• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mekúž -a m (ū) zastar. mehkužen človek: kdor se celo tega boji, je pravi mekuž



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek