• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

melják -a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov
♦ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek