1. bistven, odločilen:za marsikoga še zmerom meritorno mnenje o njem je izrekel že Cankar / meritorno sodbo prepuščamo bralcem končno // tehten, vreden upoštevanja:izšla je meritorna študija / meritoren poznavalec atomske energije
2. dejanski, stvaren:formalno in meritorno ugotavljanje resničnega stanja ♦ jur. meritorna odločba, sodba odločba, sodba, s katero se odloči o bistvu, utemeljenosti tožbe, obtožbe
meritórno prisl.:meritorno odločajo samo vodstva posameznih strank; meritorno poseči v razpravo
Dostopnost