• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mérjenje -a s (ẹ́) glagolnik od meriti:

  1. a) končati, začeti merjenje; natančno merjenje; merjenje globine, hitrosti, temperature; enota za merjenje gostote, moči; napaka pri merjenju / električno, ročno merjenje
  2. b) merjenje na leteči cilj
  3. c) vojaško merjenje moči; medsebojno merjenje sil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek