mesárski -a -o prid. (á) 

  1. 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren)
  2. 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste
    ♦ 
    zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek