• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mešíčkar -ja m (ȋ) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice in samice živijo v mešičku iz prsti, listja, Psychidae



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek