metálka -e [lkinu̯kž (ȃ) 

  1. 1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., redko sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami)
  2. 2. šport. športnica, ki goji mete: metalka kopja
    ♦ 
    rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek