• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

metljàv -áva -o prid. (ȁ á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra
● ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek