• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mezèg -zgà tudi mèzeg -zga [məz] m (ə̏ ȁ; ə̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek