mežáti -ím [məžinmežnedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í) mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati
 
ekspr., redko zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile

mežé: ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo

mežèč -éča -e: obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek