mežíkanje -a [məžinmež(ī) glagolnik od mežikati: mežikanje zaradi močne svetlobe / mežikanje med fanti in dekleti / mežikanje starega svetilnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek