mílosten -tna -o prid. (ī) nanašajoč se na milost:

  1. a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek
  2. b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna
  3. c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši
    ♦ 
    lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu

mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek