milostljív -a -o prid. (ī í) star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek