1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja:sin je miril mater, hči pa očeta; brez uspeha so mirili jezne može / publ. miriti razburjene duhove / miriti konje, psa / miriti si živce, vest ●miril ga je, da je nekaj le opravljenega tolažil, prepričeval // delati, da je kdo manj glasen, hrupen:zaman je mirila razigrane otroke; miriti razgrajače // star. pomirjati:to delo človeka zelo miri
2. delovati, vplivati na koga tako, da svojega odklonilnega odnosa ne izraža, kaže v preveliki meri, preveč izraziti obliki:miriti sprte sosede / pogosto je morala miriti prepire v hiši / miriti demonstrante
mirèč -éča -e:knjiž. mireče besede so vplivale nanj
Dostopnost