1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik:v mladosti je bil carjev miznik // naslov za plemiča:postali so dedni mizniki / imenovan je za deželnega miznika
2. nar. rženi kruh:Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika (Prežihov)
Dostopnost