mladóst -i ž (ọ̑) 

  1. 1. doba v človeškem življenju od otroštva do zrelih let: mladost hitro mine; burna, vesela mladost; prva, zgodnja, ekspr. rosna, star. zorna mladost / večna mladost // ta doba pri posameznem človeku: mladost je preživela na deželi; obujati spomine iz mladosti, na mladost / uživati mladost; imel je lepo mladost / v mladosti je veliko potoval; vznes. umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
  2. 2. kar je značilno za to dobo: polni so življenja in mladosti / ekspr. iz oči ji sije mladost / zaradi mladosti ga še ne sprejmejo na delo / pooseb. smeh prešerne, razigrane mladosti
    ● 
    knjiž., ekspr. te ideje so usmerjale mojo mladost mene v mladosti; ekspr. bila je cvet mladosti zelo lepa, mlada; dan mladosti praznik mladine Jugoslavije in rojstni dan maršala Tita, 25. maj; štafeta mladosti štafeta, pri kateri izbran mladinski delegat v imenu jugoslovanske mladine in narodov Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu ob dnevu mladosti; množična mladinska športna prireditev ob rojstnem dnevu maršala Tita; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek