mnógo prisl. (ọ̑) 

  1. 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to
  2. 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek