• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

močélka -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: enocelične močelke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek