• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

močvára -e ž (ȃ) ekspr. 

  1. 1. močviren svet, močvirje: ob cesti je ležala močvara; iz močvar se je začela dvigati megla / v dežju se je cesta spremenila v močvaro
  2. 2. moralna propalost, pokvarjenost: izkopati se iz močvare; tavati v močvari mesta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek