modrósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice
♦ 
anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek